Ste kdaj razmišljali kaj so prepričanja in kako do njih pride? Večinoma o tem ne razmišljamo, zato izgleda, kot da se pojavijo kar nekako od nikoder in potem pri nas trmasto vztrajajo in nam zamegljujejo razgled na ostale poglede. Pa je temu res tako? Moja raziskovanja so pokazala, da načeloma ni. Prepričanje nastane tako, da dobimo idejo o nečem in si jo potem dovoljkrat potrdimo v praksi, da se nam začne dozdevati, da je definitivno res. Prepričanja so lahko zelo osebna ali pa jih goji toliko ljudi, da postanejo kolektivna. Kolektivno prepričanje v Sloveniji je na primer, da ni več pravih moških. Večina žensk vam bo to pritrdila in potem vam bodo še nanizale dokaze, da je to res. Ko sem živela v Avstraliji nisem nikoli naletela na dilemo o obstoju pravih moških. Zdelo se je, da se moški ne sprašujejo ali so pravi moški in kaj biti pravi moški sploh pomeni in zdelo se je, da tudi ženske ne skrbi glede moškosti njihovih moških.
Pojdimo nazaj k osebnim prepričanjem in temu kako nastanejo. Recimo, da imam prepričanje, da so moški sebični in skrbijo samo za svojo rit. Recimo, da sem to prepričanje dobila doma. Recimo, da ga imam že trideset let. V tem času se je zgodilo približno 10.000 situacij v katerih sem upravičeno zaključila, da so moški sebični in da skrbijo samo za svojo rit. V tem času se je zgodilo tudi kakih 3.000 situacij, ko moški ni bil sebičen in ni skrbel samo za svojo rit, vendar ker to ne ustreza mojemu prepričanju, te situacije nimajo iste teže in se ne vtisnejo tako globoko v moj spomin.
Ker dajem torej več energije in več teže prepričanju o sebičnosti moških, si jih bolj zapomnim in imajo v mojem energijskem polju večji naboj. In naboji so kot magneti. Ta naboj v mojem energijskem polju vleče nase moške, ki imajo v svojem energijskem polju potencial za sebičnost. To se zgodi samo od sebe brez veliko filozofije in je zelo neosebno. Tako nekako gre, kot če damo dva magneta z nasprotnim nabojem dovolj blizu skupaj. V trenutku se bosta ˝zavohala˝ in že bosta nerazdružljiva. Tako Vesna, če ima naboj ˝moški so sebični˝ iz neposredne okolice nase potegne vse sebičneže. Jih je veliko? Fju, kolikor hočeš. Seveda je približno enako število tistih, ki nimajo potenciala za sebičnost in so povsem čudoviti in pripravljeni poskrbeti za žensko. Ampak, če to ni moje prepričanje, jih bo v svoje življenje potegnila tista, ki ima ta naboj. Ko so ti moški v mojem življenju, se mi seveda znova in znova potrdi prepričanje, da so moški sebični. Sama sem jih nezavedno izbrala in pritegnila.
Kaj torej narediti, ko ugotovim, da moje prepričanje zame ne dela?
Če ste dovolj zavedni, da si boste priznali, da ste vi tisti, ki vleče v vaše življenje potenciale za določene naboje, potem lahko naredite veliko. Če niste in se vam zdi tole lari fari in je Vesna malo čez les, potem boste morali raziskovati po svoje, kar predlagam v nadaljevanju, se vam bo zdelo prismuknjeno ;).
Če ste torej sami ustvarili naboj, ki v vaše življenje vleče določen tip moškega ali določene situacije, potem lahko sami ta naboj tudi spremenite. Če je prepričanje nekaj kar ste ˝podedovali˝ od staršev je včasih dovolj, da se zaveste, da to sploh ni vaše in se v dani situaciji spomnite, da nadaljujete družinsko tradicijo in se ji na licu mesta odpoveste. Potem najdete prepričanje, ki ga želite vaditi in začnete zanj iskati dokaze. Na začetku to ne bo lahko, ker imajo dosedanje aktivnosti v zvezi z moškimi še svoj momentum in ne bodo kar odšle in pa ker ste navajeni razmišljati na določen način. Najprej boste torej morali začeti iskati dokaze. Če želim na primer prepričanje, da so ˝moški sebični˝ zamenjati s prepričanjem, da so ˝čudoviti in si naravnost želijo poskrbeti zame˝, bom morala najprej najti določene dokaze pri ˝družbi˝, ki jo imam v življenju trenutno. To ne bo lahko, ker sem do sedaj privlačila sebičneže, je res? Ampak, povem vam, ničesar ni nemogoče. Tu in tam se tudi sebičnežem kaj ponesreči in ker imajo dober dan bodo poskrbeli za vas. Takrat se ustavite in se spomnite kako lepo je, ko se vam potrdi prepričanje. Če boste striktne, boste imele kmalu dovolj dokazov, da so lahko moški tudi čudoviti. Ko se boste v to idejo malo sprostile, jim lahko tudi namignete, da vam je všeč, če vas razvajajo.
Meni se na primer zdi zelo seksi, če mi moški pridrži plašč. Je veliko moških, ki bi si želeli ženski pridržati plašč? No, naj povem, da ne derejo ravno v moje življenje v množicah, tu in tam pa se najde kakšen. Večinoma nem ne pridržijo plašča zato, ker je to kočljivo dejanje. Veliko žensk (tako so mi povedali moški) bo, če jim pridržijo plač mislilo, da od njih nekaj hočejo ali jih zavrnilo z znano emancipacijsko frazo ˝halo, a misliš, da si ne morem sama obleči plašča?˝. In tako so sčasoma na mojo veliko žalost moški nehali pridrževati plašče (pa tudi odpirati vrata, nalivati vodo v kozarce…). Ampak, moje raziskave kažejo, da še ni vse zgubljeno…
Kot sem že omenila, se meni zdi zelo seksi, če mi moški pridrži plašč in ker vem, da se njim zdi skrajno nevarno to predlagati, sem začela prakticirati, da jih vprašam ali si bi želeli pridržati plašč. Če jih je več rečem: ˝Iščem nekoga, ki bi si mi želel pridržati plašč˝ in na moje začudenje po navadi vsi, ki to slišijo skočijo, da bi mi ga pridržali. Če je v moji bližini moški samo eden, ga vprašam direktno: Bi si mi mogoče želel pridržati plašč? Nisem še naletela na moškega, ki bi odvrnil, da ne. Tako si potrjujem novo prepričanje, da si moški želijo poskrbeti zame, samo dovoliti jim moram, da poskrbijo.
Potem je tukaj odpiranje vrat. Če sem pri vratih vedno prva in je moja avtomatska navada, da jih odprem zelo zakoreninjena, se bo redkokateri moški skušal na silo zriniti zraven in zmagati v boju za odpiranje vrat. Ampak če malo upočasnim korak in mu dovolim, da jih odpre, bo malokateri moški obstal in me nadrl kaj si mislim, da mi bo on odpiral vrata. Zgodilo se mi je že, da je neznan moški hodil nekaj metrov za mano. Ko sem se približevala vratom se upočasnila korak in se postavila na stran, da sem naredila prostor, da mi jih odpre. Moški se je začuden ustavil in mi rekel: Vau, veš kako malo žensk nam dovoli odpreti vrata˝. Ko sem mu povedala da me je prijatelj dva meseca treniral (to je res), da ne odpiram vrat, mi je rekel naj se mu zahvalim v njegovem imenu. Ta primer se je zgodil dvakrat. Velikokrat pa dobim od moškega v tej situaciji samo hvaležen pogled in oba veva, da nama je bilo kar se je pravkar zgodilo zelo všeč.
Potem so tukaj še trenutki, ko moški reče: ˝Vesna, te pridem iskat domov?˝ in bi Vesna s starim prepričanjem, da so moški sebičneži odvrnila, ˝Ne, ne, bom prišla kar s kolesom, saj je lep sončen dan˝, Vesna, ki išče dokaze za to, da moški poskrbi zanjo pa se ugrizne v jezik in reče: ˝O, to bi bilo naravnost čudovito˝. Tele vožnje v avtomobilu nas običajno zelo zbližajo, v njih pa si tudi podelimo čudovite zgodbe iz življenja, za kar običajno ne bi bilo časa. In če moški predlaga, da pride po vas, mu to običajno ni težko, ne pozabite tega.
Milijon zgodbic o tem kako sem raziskovala prepričanje, da želijo moški poskrbeti zame bi vam lahko podelila, ampak tale sestavek je itak spet čisto predolg, zato bi za konec rekla samo tole:
Najdite eno prepričanje, ki vas ne osrečuje.
Ugotovite od kje ga imate oz, kdaj ste se odločili, da je temu tako (ni nujno, da se spomnite).
Ugotovite, da ne dela za vas, da vidite svet na ta način in da ves ne osrečuje.
Najdite prepričanje v zvezi s to zadevo, ki bi vas navduševalo.
Začnite iskati dokaze za novo prepričanje.
Zrastite v tisto ˝Vesno˝, ki bo sposobna živeti v tem novem svetu.
Uživajte v tem novem prepričanju.