Zadnje čase veliko berem o aktivaciji maternice. Na videz čudovita stvar, se strinjate? Jaz se. ˝Vau kk kul, maternico si bom aktivirala. Končno!˝ Ampak, ste se kdaj vprašale kaj to pomeni? Ker, drage moje dame čas je, da začnemo razmišljati s svojo glavo. In tole kar sledi je moje razmišljanje in morda vam ne bo zaresoniralo in v tem primeru za vas ni relevantno, če pa vam bo … no potem je najbrž relevantno.
Aktivacija nečesa po mojem ZKL-ju (zdravi kmečki logiki) pomeni nekaj pognati v polni tek, nekaj zbuditi. To je smiselno, kadar je nekaj izklopljeno in kadar smo ocenili, da je za nas varno, da se to zgodi. Na primer aktivirati medveda konec pomladi ni najbolj pametna stvar, če ne vemo kako se s tem medvedom potem soočiti in to aktivacijo tudi preživeti. Poleg tega, glede na to kako se zadnjih nekaj desetletij obnašajo naše maternice skoraj malo dvomim, da niso aktivirane. Ko nekaj ni aktivirano namreč ne nori, naše maternice pa norijo. Celice se množijo ko nore, v njih nam rastejo miomi, delajo se ciste, maternična sluznica tako popizdi, da preskoči ograjo vaše maternice in se odpravi v trebušno votlino, da ne govorim o menstruacijah. To, drage moje, meni ne zgleda kot neaktivirana maternica, ki jo je treba še bolj aktivirati. Meni to zgleda kot podivjan otrok, ki več ne ve kako bi nas prepričal, da ga začnemo poslušati, da ga potolažimo, da ga končno nahranimo, če je lačen, da mu damo to, kar nujno potrebuje za svoje delovanje.
Moje povabilo za delo z maternico je torej, da ji najprej prisluhnemo in dojamemo kdo je. Kako? Dober začetek po moje je, da ozavestimo, da je maternica zavestno bitje.
Najprej malo pogooglajte poskuse, ki so jih kvantni fiziki naredili s fotoni (delci svetlobe) in elektroni (delci atoma)ali pa za začetek
poglejte kar tale video: https://www.youtube.com/watch?v=DfPeprQ7oGc.Vzeli so fotone in dve plošči. Ena od teh plošč je imela luknjice skozi katere so svetlobo pošiljali. Svetloba je padla na drugo, malo odmaknjeno ploščo in na njej (zaradi luknjic skozi katere je šla) naredila določen vzorec. Potem so med poskusom odšli iz sobe, pustili pa so prižgano kamero s katero so snemali. Na njihovo veliko presenečenje je svetloba kadar je ni opazovalo zavestno bitje, na plošči narisala drugačen vzorec. Fotoni so se razporedili drugače. To je bil za vse velik šok. Fotoni so torej zavestna bitja in se obnašajo drugače, če jih opazujemo in od njih nekaj pričakujemo, kot pa če ne. Točno tako kot ljudje. Če ob nas v službi stoji šef in nam gleda pod roke, bomo delale drugače.
Če so torej fotoni in s tem atomi (celo elektroni) zavestna bitja, ki se odzivajo, morajo biti tudi njihovi skupki zavestna bitja, prav kot sem jaz in vi zavestno bitje. Ne glede na to koliko se jih združi skupaj, gre za zavestno bitje, zavestno skupnost, ki ima svoja pravila. In zavestna bitja komunicirajo. In zavestna bitja, če niso slišana delajo vse sorte reči, da bi jih nekdo slišal in upošteval. Če imate doma otroke to zelo dobro veste. Kaj če je torej vaša maternica zavestno bitje, tako kot ste zavestno bitje vi? Kaj če ima svoje življenje? Kaj če jo začnete gledati kot enakovredno bitje? Kot prijateljico?
Zaprite oči in dajte svojo pozornost na spodnji del trebuha, kjer to bitje živi. Predstavite se ji, ˝moje ime je…˝. Potem jo vprašajte kako je ime njej. Naredite to preden berete naprej.
Moja izkušnja je, da ste dobile eno ime, ki vam morda niti ni všeč in si ga nikoli ne bi izbrale. To je ime tegale bitja, ki mu rečemo maternica. Za nekatere je bil tole prvi pogovor z njo. Seveda se vam je vključil um, ki je rekel da je to ime, ki ste ga prebrale v članku zadnjič, ki ste ga slišale po radiju ali pač karkoli drugega, kar vam je povedal. Nič hudega. Um govori in pridiga in razlaga nerazložljivo, to je njegova naloga. Pustite mu to veselje. Zagotovo pa je v vas še en glasek, ki pravi ˝ojoj, moja maternica ima ime???!!!???˝ in eno čudenje, ki vas je malo prebudilo.
Začnite torej tako, počasi in nežno. Začnite najprej graditi odnos, začnite poslušati in ko boste vedele kaj jo mori, ji dajte to kar potrebuje. Sčistite iz nje energije, ki jo poškodujejo in jo delajo živčno, postavite noter druge, take ki jo hranijo, vzpostavite spet pretočnost in zavedanje. Hodite vsak dan s svojo pozornostjo na pelvisu, začutite kako se ves čas masira. Oživite ga. Negujte ga. Predvsem pa bodite skrajno nežne.