Tale naslov se sliši sila neumno, vem. V najboljšem primeru bi imel smisel, če bi se glasil ˝Iščete priložnost za neuspeh˝ in bi imel na koncu vprašaj. Pa ga nima. V resnici mislim, da je neuspeh, če imamo do njega zdrav odnos nekaj čudovitega. Nekaj od česar se naučimo veliko več kot od zmage. Seveda tudi zmage morajo biti in uspehi in dnevi, ko se počutimo na vrhu sveta. Preredko pa se zavemo, da bodo takšni dnevi prišli veliko bolj pogosto, če se ne bomo skušali ves svoj budni čas izogibati neuspehu ali pa zaradi strahu pred njim iskati izgovore, da se nam sploh ni treba začeti ˝igrati˝. ˝V svojem majhnem svetu sem prav zares varna. Bom kar tule ostala.˝ To se slišim na skrivaj velikokrat reči in verjamem, da ste tudi že ve kdaj pomislile kaj podobnega. In potem se smradimo v svojem postanem svetu in se predajamo varnosti, ki nam jo zagotavlja in se vsake toliko malo zdolgočasimo, pa se hitro spomnimo, da lahko še malo bolj trdo delamo ali pa primemo v roke telefon in nekoga pokličemo. In je takoj boljše.
Vmes pa … Hja, vmes nam srce kriči na ves glas, dokler tudi ono ne utihne, vsaj za nekaj časa … in potem zboli. Vmes nas maternica spomni na to, naj se obrnemo vase in pogledamo kaj je notri, kdo smo in kaj kriči srce. Bolijo nas menstruacije, pojavljajo se endometrioze, rastejo miomi, kriči maternični vrat, ki ščiti pot do nas samih, do resničnih nas. In mi … Mi živimo naprej kot da se nič ni zgodilo. Izrežemo miome, postrgamo maternice, menjamo žilo v srcu in se delamo, da je to normalno. Saj, konec koncev nismo edini, ki se jim to dogaja.
Ne obtožujem vas, sama pogosto nisem nič drugačna. Tudi sama se zavlečem v svoj varen svet in v njem kempiram dokler nimam vsega tako dovolj, da več ne gre. Na srečo imam prirojeno nepotrpežljivost in prav dolgo ne zdržim zdolgočasena v svoji varnosti. In pa srečo, malo priznam da imam tudi sreče, da sem odraščala, ko smo še lahko plezali po drevesih in padali iz njih. Srečo imam, da sem v življenju videla dokaj sveta in spoznala ljudi, ki se niso vdali in ki se niso bali tvegati. Med njimi je bila ženska, ki je predavala kako na internetu zaslužiti milijone. Včasih, ko me je še to zanimalo, sem jo prav rada poslušala. Njena zgodba je bila ganljiva, saj ji je v življenju propadlo točno 50 biznisov, preden ji je uspel eden. Uspel v smislu milijonov. 50! Si predstavljate kako pogumen moraš biti, da propadeš, vstaneš in greš naprej. Propadeš, vstaneš in greš naprej. Propadeš, vstaneš in greš naprej. 50 krat. Zelo jo občudujem.
Včasih moraš propasti, da se potem spet postaviš in greš dalje drugačen, malce spremenjen, malo modrejši in pa živ. Če je kaj na svetu, kar nam vsem manjka je to življenje, živost, žmoht. Zasmradili smo se v svojem predvidljivem svetu in žabe se nam vsake toliko zaredijo po stoječih mlakah.
Je pa še nekaj kar je dobro vedeti, za nas ženske. In to je, da ni vsak čas primeren za potovanja izven svoje cone udobja. Približno dva tedna na mesec imamo, ko nam bo tako potovanje v veselje in dva, ko nas bo že sama misel na neznano tako prestrašila, da se bomo še bolj zarile v svoj brlog. Umetnost poslušanja svojih globin je tista, ki nam pove kdaj je čas za svet in kdaj za brlog. Umetnost poslušanja svojega srca, svojih navdihov in življenja, ki želi teči skozi nas. Naučili pa so nas poslušati um in poslušati strahove in poslušati dobromisleče ostale ljudi, predvsem starejše, ki so nekateri že zdavnaj obupali.
Zato pa … čas je ženske, da se nehamo obračati po nasvet k drugim. Čas je, da se nehamo obračati po nasvet k svojim strahovom in razlogom. Čas je, da prisluhnemo. In ko zaslišimo klic, ki prihaja iz globin je čas, da najdemo načine, da ga uresničimo. Pomlad je za planiranje, poletje je za akcijo, jesen je za jasen pogled kaj mora odpasti in zima za prisluškovanje. Tako lepo je življenje zastavilo našo žensko naravo, da se vsak mesec izmenjajo vsi letni časi. In če jim znamo prisluhniti in svoje življenje po njih naravnati, bomo vedno na pravi poti. Na svoji poti. <3 Da pa si bomo upale, se moramo najprej navaditi na poraz, na to da nam vsake toliko ne uspe, na to da nas ti trenutki kalijo in so lahko vir modrosti, če se tako odločimo.
Vir fotografije: https://fineartamerica.com/…/aquarian-rebirth-robyn-chance.…