Na stari, sivi mariborski stavbi je bil leta 1994 prilepljen bel list na katerem je s črnimi črkami s krepkim tiskom pisalo: ˝ALI TI ŽIVLJENJE VZAME VELIKO ČASA? Loesje.˝ Samo to. Nobenega pojasnila, nobenega namiga kje najdem odgovor, nobene zvezdice z drobnim tiskom. Samo na videz preprosto vprašanje, ki že 24 let tiči v glavi, varno spravljeno v tistem predalčku kamor grem, kadar želim razmišljati. Še vedno se valja tam in še vedno nisem prišla dlje kot do vprašanja kaj je življenje? Ker je bil stavek napisan z velikimi tiskanimi črkami ne vem ali so mislili življenje ali Življenje. In to naredi vso razliko.
Če so mislili življenje, potem je odgovor precej enostaven. Življenje z malim ž je namreč po moje vse s čemer se tukaj na Zemlji zaposlujemo, medtem ko pozabimo kdo zares smo. Mali, na videz nepomembni opravki in veliki, na videz zelo pomembno opravki, gradnja osebnosti in njeno vzdrževanje in zagovarjanje, prepričanja in mnenja, vse sodi v tole kategorijo življenja. Naša razmišljanja, telo, čas, prostor in narava so tudi tukaj. Narava menim, da je sploh briljanten ˝program˝ s katerim vzdržujemo življenje na Zemlji in iluzijo, da je vse resnično.
V resnici, veste, znanosti baje še ni uspelo dokazati, da materija sploh obstaja. Ena izmed novejših teorij o vesolju je tudi ta, da je vesolje 2D, to pomeni, da morda vse skupaj nekdo projicira. V resnici je baje čisto možno tudi, da so vse skupaj ene malo daljše kolektivne sanje, v katerih nam uspe celo spati in sanjati. Najbrž sanjamo zato, da ne bi pomislili, da sanjamo kadar smo budni. Kakšen briljanten trik, se strinjate?
Ampak narava in telo dajeta našemu življenju čisto zares videz resnične resničnosti. Če je torej vprašanje: Ali vam življenje vzame veliko časa? mišljeno z malim ž, potem vam lahko povem, da mi ga jemlje več kot ga imam. Se strinjate? Ni časa vedno premalo? Razen tistim, ki vas niso naučili kako si najti delo in se v prostem času dolgočasite, nam življenje na tej Zemlji večinoma jemlje ogromno časa. Pa še dolgočasenje ti lahko vzame veliko časa.
Ampak, kaj če je vprašanje ˝ALI TI ŽIVLJENJE VZAME VELIKO ČASA?˝ mišljeno kot ˝Ali ti Življenje vzame veliko časa?˝ Kaj potem? Kaj spada potem v to mistično kategorijo Življenja? (Moram priznati, da mi je malo žal, da se je Rumi odločil živeti tako dolgo nazaj. Pri tejle zagonetki bi mi prav prišel. Zanj se zdi, da je razumel kaj Življenje je.)
Pred nekaj leti sem imela med svojim menstrualnim počivanjem transformativno izkušnjo v kateri sem doživela kdo sem, ko nisem v tem telesu. Bog ve ali je prišla zato, da bi mi ponudila odgovor na vprašanje kaj Življenje je. Bilo je zanimivo in veličastno. Bilo je precej drugače kot v življenju. In če je bilo tisto kar sem doživela Življenje, potem lahko mirno rečem, da mi Življenje sploh ne jemlje časa. Nobenega časa mu ne posvečam. Preveč sem namreč zaposlena z življenjem. Vse tele iluzije dajejo čisto preveč vtisa, da so resnične, da bi imela čas ali voljo ukvarjati se z Življenjem.
Ampak Življenje se ne da. Vsake toliko se brez mojega vedenja ali dovoljenja vrine v moje življenje. Takrat stvari tečejo same od sebe. Takrat sem v toku. In če sem se včasih na veliko spraševala kako naj bom kreatorka svojega življenja in katere vse trike lahko uporabim, da bi mi ga bolj uspelo kontrolirati, pardon kreirati, je danes moje poglavitno vprašanje kako za vraga naj se čim bolj učinkovito umaknem iz njegove poti, da se bo sploh lahko začelo, da bo lahko teklo …
Kaj pa vi? VAM ŽIVLJENJE VZAME VELIKO ČASA?